23. aprila 2026 je gamingHOUSE izvedel srečanje TRUTH4YOUTH za izmenjavo mnenj, slovenski del drugega delovnega sklopa. Format namenoma pripelje v isti prostor štiri skupine: mlade same, poleg njih nekoga iz akademske sfere, nekoga iz civilne družbe in, kjer je mogoče, nekoga iz javnih oblasti ali medijev. Ideja je, da mladim ne bi bilo treba razpravljati o lastnem digitalnem življenju brez tistih, ki ga oblikujejo.
Ob razpravi smo zbrali tudi izhodiščno anketo, dvanajst odgovorov iz Slovenije pa si zasluži pozorno branje.
Večina vprašanih je svoje digitalne spretnosti ocenila s štiri ali pet od pet. Njihovo zaupanje v to, da ločijo zanesljive informacije od nezanesljivih, je bilo opazno nižje. Le trije od dvanajstih so sploh kdaj prejeli kakršno koli usposabljanje o medijski ali digitalni pismenosti. Skoraj vsi so prepoznali globoke ponaredke in čustveno manipulacijo kot taktiki, kar pomeni, da je besedišče prišlo tudi tja, kamor usposabljanje ni.
Najpogostejši razlog za to, da trditve pred deljenjem ne preverijo, je bil preprosto pomanjkanje časa. Ne nezanimanje, ne nezmožnost. Čas.
Na vprašanje, kaj je največji izziv na spletu, je eden od anonimnih udeležencev zapisal: “Razlikovanje med človeško in umetno ustvarjeno vsebino.” Drugi ni prosil za nič bolj zapletenega kot za preverjen vir ob trditvi in pripomnil, da ena sama vrstica iz vira, ki mu zaupaš, spremeni, kako bereš vse okoli nje.
Na vprašanje, ali njihov glas v družbeni razpravi šteje, so bili odgovori nizki. Prav to vrzel želi TRUTH4YOUTH zapreti in zato projekt povezuje spretnosti preverjanja dejstev z državljansko udeležbo, namesto da bi ju obravnaval kot ločeni temi.
Teh dvanajst odgovorov se pridruži drugim partnerskim državam v projektnem poročilu o dialogu, ki oblikuje zasnovo usposabljanj v nadaljevanju.